Dobrih deset let nazaj sem bil pred veliko dilemo, kaj bom, ko bom velik? Veterinar se je slišalo imenitno. Pa so mi mati dejali, da "ima ta pol življenja roko v kravji riti". Trditve raje nisem preverjal, sem pa poizkusil, kako bi bilo delati na še enem sanjskem poklicu iz otroških dni – na radiu! Zenkrat mi še ni bilo žal.

Mi je pa včasih žal vseh juter, ki jih tako rad prespim. Zato ni naključje, da smo na Anteni skupaj ravno ob večerih. Brez adrenalina, ki ga prinese delo v etru, si danes težko predstavljam življenje. Prav tako brez raziskovanj sveta (najraje jo za nekaj tednov na leto mahnem tja, kjer so za internet mogoče že slišali, si pa ne predstavljajo, kaj bi z njim počeli), Galiciusa (moj nemški ovčar – znan po tem, da poleg ukazov Sedi in Lezi obvlada še Sporosti se – vse štiri od sebe) in čokolade. Ja priznam, večina dan začne s kavo, jaz pa ga obvezno začnem (in končam) s čokolado. :)